Podgorje leži na točki, kjer se trije svetovi dotikajo: Kraška planota, Istra in obala. Tu so poti, ki vodijo do neba, in poti, ki vodijo do morja. Vse se začnejo pri naših vratih.
Arhiv Visit Koper / Jaka Ivančič
Tisoč osemindvajset metrov. Domačini mu pravijo primorski Triglav. Pot se začne pri naši hiši: lahka (1 h 40 min) ali strma (1 h).
Z vrha: morje na eni strani, Alpe na drugi, ob jasnem dnevu do Benetk. Spomladi planota cveti z žafrani in narcisami. Na vrhu je Tumova koča, odprta ob vikendih.
Slavnik nad Podgorjem: planota, greben in razgled z vrha.
Greben, ki ločuje Istro od Krasa in Čičarije, od Devina pri Trstu do Učke pri Reki. Travnati grebeni nad prepadom, perunike spomladi, ruj v ognju jeseni.
Edina površinska reka na tržaškem Krasu. V kanjonu: nekdanja železnica iz 1887 z viadukti in predori, 40-metrski slap Supot, ostanki rimskega akvedukta. Krpanova pot za tihotapljenje soli.
Mogočni previsi na jugu Kraškega roba pri Sočergi, izoblikovani v obliki slonjih ušes. Dom ogroženih gnezdilk. Jeseni, ko ruj zardi, eno najbolj fotogeničnih mest v Istri.
Grajske razvaline na robu kraške planote z razgledom na Tržaški zaliv. Tik ob gradu je Sveta jama, edina podzemna cerkev v Sloveniji, globoka 44 m, ki jo je opisal že Valvazor.
Spomladi: žafrani, narcise, perunike, gorske kosmatince. Jeseni: ruj, ki spremeni grebene v rdeč ocean. Zato se gostje vračajo dvakrat letno, vsakič na drug spekter barv.
Beneška obala, habsburški Trst, kraške jame, srednjeveške freske in lipicanci. Vse je od 20 do 40 minut vožnje od nas, dovolj blizu za več izletov v enem dnevu.
Habsburška arhitektura, Piazza Unità d’Italia ob morju, zgodovinske kavarne (San Marco, degli Specchi), tržnice in Miramare. Dvajset minut po avtocesti in povsem drug svet. Mnogi naši italijanski gostje pridejo v Podgorje prav zato, da iz Trsta uidejo Trstu.
UNESCO svetovna naravna dediščina. Podzemna soteska, visoka 200 metrov, je eden največjih podzemnih prostorov na Zemlji. Stojiš nad propadom in slišiš reko, ki teče stotine metrov pod tabo. Doživetje, ki ga ne pozabiš.
Tlakovani Titov trg, Pretorska palača, beneška arhitektura. Najpomembnejše mesto slovenskega Primorja.
Ozke ulice, Tartinijev trg, vonj po soli. V solinah sol pridelujejo enako kot pred 500 leti.
Zibelka lipicanca od leta 1580. UNESCO dediščina. Predstava Lipiške jahalne šole, vožnja s kočijo.
Romanska cerkev z gotskimi freskami iz 1490. Mrtvaški ples je kulturni biser, ki ga marsikdo ne pozna.
Refošk, teran, malvazija. Oljčna olja z mednarodnimi nagradami. Tartufi so uro vožnje stran, v hrvaški Istri.
Z avtoceste Ljubljana–Koper izstopi na Kastelcu ali Kozini. Sledi znakom za Podgorje. Parkirišče ob gostišču.
Med Tržaškim in Kvarnerskim zalivom je najkrajša kopenska povezava prav tod, čez Podgorje. Tu se srečata Zahod in Vzhod, Brkini in Istra, Kras in morje.
To ni obrobje. To je prag. Stoletja so tu prehajali pastirji, tihotapci in romarji; danes isto pot izberejo kolesarji, daljinski pohodniki in svetovni popotniki. Greben nad našo hišo (Slavnik, Golič, Žbevnica) je rob, kjer se slovenska Istra preveša v hrvaško in kjer se začenjajo Dinaridi. Kdor prečka to mejo peš ali s kolesom, jo pogosto prečka prav tu.
Zahod ↔ Vzhod · naravni koridor čez Podgorje
Nekdanja ozkotirna železnica Trst–Poreč, danes ena najbolj priljubljenih kolesarsko-pohodniških poti severnega Jadrana. Začne se tik ob nas in vodi skozi vinograde Istre.
Evropska kolesarska arterija od Cádiza do Aten. Skozi naše okolje povezuje Trst, Koper in Piran z naprej Hrvaško. Vsako leto jo prevozi na tisoče kolesarjev iz vse celine.
Najstarejša povezovalna planinska pot v Evropi (1953), od Maribora do Ankarana. Slavnik tik nad nami je ena od kontrolnih točk z žigom in zadnji veliki vrh pred morjem.
Tržaški pisatelj Paolo Rumiz je peš prehodil Čičarijo, Podgorski Kras in Istro ter o tem pisal za Il Piccolo. Njegovi knjigi A Piedi in La Via della Bora vodita bralce naravnost skozi naš kraj, zato gostje pogosto pridejo z njegovo knjigo v roki.
Daljinska pot čez celotne Dinaride, ki povezuje sedem držav od Slovenije do Albanije. Njena obalna linija prestopi iz Slovenije v Hrvaško prav prek grebena Slavnik–Žbevnica, po malo znani Sakomanovi poti. Tu, nad Podgorjem, se Dinaridi začnejo.
»Podgorje za takšne ljudi ni postaja, ampak razlog za pavzo.«
